Ste pozabili geslo? Vnesite vaše uporabniško ime ali elektronski naslov in poslali vam bomo povezavo za ponastavitev gesla.
Naravovarstveni projekt – Mačji panda
Mačji panda je za marsikoga najbolj ljubka žival, saj izgleda kot prikupna mešanica različnih “zverinic”. Ima rakunji rep in medvedje šape, obraz pa ima mačje, medvedje in pandine poteze. Pleza kot opica, počiva in umiva se kot mačke in jé bambus kot orjaški panda, s katerim sploh ni v sorodu!
Mačje pande so žal zelo ogrožene, zato živalski vrtovi v okviru krovne zveze EAZA sodelujemo pri projektih ohranjanja mačjih pand v naravnem okolju. ZOO Ljubljana finančno podpira projekte organizacije Red Panda Network. Z donacijo jim lahko pomagate tudi vi!
Celoten opis
Mačje pande so na IUCN rdečem seznamu uvrščene med ogrožene vrste. Uspešno jih gojimo v živalskih vrtovih, kjer se letno skoti okoli 60 mladičev. V ZOO Ljubljana že vrsto let ozaveščamo o problematiki teh malih rastlinojedih zveri, obiskovalci pa si lahko pri nas ogledajo njihova živalska ambasadorja Maguja in Muko, ki sta vključena v evropski vzrejni program ogroženih vrst. Kot ambasadorja svoje vrste imata pomembno vlogo tudi v izobraževalnih programih za naše obiskovalce.
Člani Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA) sodelujemo pri projektih ohranjanja mačjih pand v naravnem okolju. ZOO Ljubljana finančno podpira organizacijo Red Panda Network, ki deluje v Nepalu na meji z Indijo in si prizadeva za ohranitev življenjskega okolja mačjih pand. Na tem območju, ki je vroča točka biotske raznovrstnosti v vzhodni Himalaji, so mačje pande indikatorska vrsta, saj je njihova številčnost povezana z razširjenostjo gozda ter količino bambusa v njem. Vrsta mačji panda je edini predstavnik svoje taksonomske družine in tudi zato zelo pomembna.
Vsako vašo donacijo, namenjeno mačjim pandam, dodamo v sklad sredstev za podporo projektom, ki potekajo v njihovem naravnem okolju.
Organizacija Red Panda Network tesno sodeluje z lokalnim prebivalstvom, ga vključuje v skrbništvo okolja ter hkrati izboljšuje njihovo vsakodnevno preživljanje z različnimi programi sonaravnega ustvarjanja dohodka ob ohranjanju naravnih virov. Zato je lokalno prebivalstvo zaveznik pri ohranjanju mačjih pand in naravnega okolja, saj sta tudi okolje in gospodarstvo medsebojno odvisna ter ključna za preživetje lokalnega prebivalstva. Ker so gozdovi zavarovani, se pritisk na gozdne vire zmanjšuje, število divjinskih vrst izboljšuje in s tem povečuje možnost preživetja lokalnega prebivalstva.
Red Panda Network ima večstopenjski pristop k ohranjanju, ki vključuje zaščito habitatov in trajnostni razvoj. Organizirajo delavnice, na katerih lokalno prebivalstvo razvije različne veščine in izkoristi nove priložnosti za preživljanje. Med njimi so trajnostno gospodarstvo, program varuh gozda, kjer spremljajo in varujejo okolje mačjih pand, ustanovili so mrežo proti krivolovu, ustanavljajo drevesnice na degradiranih gozdnih območjih, kjer gojijo bambus in zdravilne rastline. Skupnosti pomagajo z ustanovitvijo številnih malih podjetjih, ki se ukvarjajo z trajnostnimi obrtmi ter prodajo izdelkov preko spleta. Z zagotavljanjem semen in rastlinjakov spodbujajo organsko kmetovanje. S tem se poveča proizvodnja kakovostne hrane za družine in za prodajo. Razvijajo ekoturizem, kjer ponujajo spoznavanje himalajske kulture in opazovanje prosto živečih živali. Proizvajajo biobrikete kot alternativen vir goriva za kuhanje in ogrevanje. Tako se zmanjšuje sečnja za pridobivanje drv. Spodbujajo pridobivanje vlaken iz himalajske koprive za proizvodnjo in prodajo blaga. Domačinom pomagajo pri obnovi ribnikov in drugih virov pitne vode ter jih oskrbujejo s posebnimi filtri za vodo. Prečiščena voda jih varuje pred zdravstvenimi tveganji in zmanjšuje poseganje ljudi v habitate mačjih pand pri iskanju vode.
V povezavi z lokalnimi in vladnimi agencijami obnavljajo degradirane gozdove s sajenjem dreves, bambusa in ostale vegetacije. Organizirajo gozdne gasilske ekipe, ki jih usposabljajo za boj proti gozdnim požarom, ki predstavljajo tveganje tako za mačje pande kot lokalno prebivalstvo. Razvijajo trajnostno pastirstvo, kjer pastirjem kolibe iz lesa nadomeščajo s prenosnimi platnenimi šotori, v katere nameščajo sodobne kuhalne peči. Spodbujajo gojenje živine v hlevih, namesto pašo v ogroženih gozdovih. Na programu psi brez gospodarja izvajajo kastracije in cepljenja za pastirske in hišne pse, ki ogrožajo mačje pande.